BesediloZakonodajno-pravna služba je na podlagi prvega odstavka 153. člena Poslovnika državnega zbora pripravila neuradno prečiščeno besedilo Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki obsega:- Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ZVPSBNO (Uradni list RS, št. 49/06 z dne 12.5.2006), - Zakon o dohodnini - ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06 z dne 16.11.2006) in - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ZVPSBNO-A (Uradni list RS, št. 58/09 z dne 27.7.2009). Številka: 700-01/09-11/1 Datum: 24. 8. 2009 EPA 542-V Božo Strle vodja Zakonodajno-pravne službe ZAKON O VARSTVU PRAVICE DO SOJENJA BREZ NEPOTREBNEGA ODLAŠANJA NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO (ZVPSBNO-NPB1) 1. poglavje Splošne določbe Namen in vsebina zakona 1. člen (1) Namen tega zakona je varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. (2) Ta zakon ureja opravljanje zadev sodne uprave iz pristojnosti sodišč; in zadev pravosodne uprave iz pristojnosti ministrstva, pristojnega za pravosodje, za varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, sodno varstvo te pravice in pravično zadoščenje v primerih njene kršitve. Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja 2. člen Stranka v sodnem postopku, udeleženec po zakonu, ki ureja nepravdni postopek, in oškodovanec v kazenskem postopku (v nadaljnjem besedilu: stranka) ima pravico, da o njenih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njej v njeni zadevi pred sodiščem odloča sodišče brez nepotrebnega odlašanja. Pravna sredstva 3. člen Pravna sredstva za varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po tem zakonu so: 1. pritožba s predlogom za pospešitev obravnavanja zadeve (v nadaljnjem besedilu: nadzorstvena pritožba); 2. predlog za določitev roka (v nadaljnjem besedilu: rokovni predlog); 3. zahteva za pravično zadoščenje. Merila za odločanje 4. člen Pri odločanju o pravnih sredstvih po tem zakonu se za učinkovito izvrševanje pravice iz 2. člena tega zakona upoštevajo okoliščine posamezne zadeve, zlasti njena zapletenost v dejanskem in pravnem pogledu, ravnanje strank v postopku, predvsem z vidika uporabe postopkovnih pravic in izpolnjevanja obveznosti v postopku, spoštovanje pravil o vrstnem redu reševanja zadev na sodišču, zakonski roki za razpis narokov in izdelavo sodnih odločb, trajanje časa, v katerem je bila na drugih sodnih stopnjah oziroma sodiščih reševana zadeva, način, po katerem je bila zadeva obravnavana pred vložitvijo nadzorstvene pritožbe ali rokovnega predloga, narava in vrsta zadeve ter njen pomen za stranko. 2. poglavje Nadzorstvena pritožba in rokovni predlog Nadzorstvena pritožba 5. člen (1) Če stranka meni, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem, lahko pri sodišču, ki obravnava zadevo, vloži pisno nadzorstveno pritožbo, o kateri odloča predsednica oziroma predsednik sodišča (v nadaljnjem besedilu: predsednik sodišča). (2) Nadzorstvena pritožba mora za potrebe odločanja o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja vsebovati naslednje sestavine: - osebno ime oziroma firmo oziroma drug naziv stranke, naslov njenega stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedež, - osebno ime oziroma firmo oziroma drug naziv zastopnika ali pooblaščenca in naslov njegovega stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedež, - navedbo sodišča, ki obravnava zadevo, - opravilno številko zadeve ali datum vložitve zadeve na sodišče, - navedbo okoliščin ali drugih podatkov v zvezi z zadevo, ki izkazujejo, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem, - lastnoročni podpis stranke, zastopnika ali pooblaščenca. Odločitev o nadzorstveni pritožbi 6. člen (1) Če je nadzorstvena pritožba glede na časovni potek reševanja zadeve, ki je naveden v nadzorstveni pritožbi, očitno neutemeljena, jo predsednik sodišča s sklepom zavrne. (2) Če nadzorstvena pritožba ne vsebuje obveznih sestavin iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, jo predsednik sodišča s sklepom zavrže. Zoper ta sklep ni dovoljena pritožba. (3) Če ni bil izdan sklep iz prvega ali drugega odstavka tega člena, predsednik sodišča nemudoma zahteva, da mu sodnica oziroma sodnik ali predsednica senata oziroma predsednik senata (v nadaljnjem besedilu: sodnik), ki mu je zadeva dodeljena v reševanje, najpozneje v petnajstih dneh po prejemu zahteve predsednika sodišča oziroma po pridobitvi spisa, če je to potrebno za izdelavo poročila, posreduje poročilo o razlogih za trajanje postopka v zadevi. Poročilo vključuje opredelitev glede meril iz 4. člena tega zakona ter mnenje, v kakšnem roku bi lahko zadeva bila rešena. Predsednik sodišča lahko zahteva tudi, da mu sodnik posreduje tudi spis zadeve, če oceni, da ga mora pregledati glede na strankine navedbe v nadzorstveni pritožbi. (4) Če sodnik pisno obvesti | |