BesediloZakonodajno-pravna služba je na podlagi prvega odstavka 153. člena Poslovnika državnega zbora pripravila neuradno prečiščeno besedilo Zakona o odvetništvu, ki obsega: - Zakon o odvetništvu – ZOdv (Uradni list RS, št. 18/93 z dne 9. 4. 1993), - Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi 28. člena Zakona o odvetništvu, št. U-I-201/93-19 (Uradni list RS, št. 24/96 z dne 10. 5. 1996), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu – ZOdv-A (Uradni list RS, št. 24/01 z dne 5. 4. 2001) in - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu – ZOdv-B (Uradni list RS, št. 54/08 z dne 2. 6. 2008). Številka: 740-01/90-1/39 Datum: 5. 9. 2008 EPA 2136-IV Božo Strle vodja Zakonodajno-pravne službe ZAKON O ODVETNIŠTVU NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO (ZOdv-NPB1) I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Odvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba. Odvetništvo opravljajo odvetniki oziroma odvetnice (v nadaljnjem besedilu: odvetnik) kot svoboden poklic. Pravica opravljati odvetniški poklic se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov oziroma odvetnic (v nadaljnjem besedilu: imenik odvetnikov). V imenik iz prejšnjega stavka se vpisujejo tudi odvetniške družbe. 2. člen Odvetnik v okviru opravljanja odvetniškega poklica pravno svetuje, zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavlja listine in zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih. Pred sodišči lahko stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik, če zakon ne določa drugače. 2.a člen Tuj odvetnik, ki je v matični državi pridobil pravico do opravljanja odvetniškega poklica, lahko pod pogoji, ki jih določa ta zakon, v Republiki Sloveniji opravlja: - odvetniške storitve, - odvetniški poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države, - odvetniški poklic pod nazivom "odvetnik". Matična je tista država, v kateri ima odvetnik pravico opravljati odvetniški poklic pod poklicnim nazivom, pridobljenim po predpisih te države. Odvetnik iz druge države, ki je država članica Evropske unije, je po tem zakonu odvetnik, ki ima pravico opravljati odvetniški poklic v kateri izmed držav članic Evropske unije pod poklicnim nazivom, pridobljenim po predpisih te države. 3. člen Odvetnik je pri svojem delu samostojen in neodvisen. 4. člen Odvetnik lahko opravlja svoj poklic individualno ali v odvetniški družbi v skladu z določbami tega zakona. Odvetnik lahko opravlja svoj poklic tudi na podlagi delovnega razmerja pri odvetniku ali v odvetniški družbi (v nadaljnjem besedilu: zaposleni odvetnik). Določbe tega zakona, ki se nanašajo na odvetnika kot posameznika, veljajo tudi za odvetniško družbo, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ODVETNIKOV 5. člen Odvetnik prosto odloča, ali bo prevzel zastopanje stranke, ki se je nanj obrnila. Odvetnik prosto odloča, ali se bo uvrstil na seznam odvetnikov ali odvetniških družb, ki zastopajo stranke po uradni dolžnosti ali izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči (v nadaljnjem besedilu: seznam odvetnikov). Če se odvetnik odloči, da se bo uvrstil na seznam odvetnikov iz prejšnjega stavka, ne sme odkloniti zastopanja stranke, če ga kot zagovornika ali pooblaščenca stranke v skladu z zakonom postavi sodišče iz seznama odvetnikov. V tem primeru lahko odvetnik odkloni zastopanje le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih je dolžan odkloniti zastopanje, ali iz drugih upravičenih razlogov. Seznam odvetnikov vodi Odvetniška zbornica Slovenije, ki je dolžna posredovati seznam odvetnikov vsem sodiščem in jim sporočiti vsako spremembo. Odvetnik mora odkloniti zastopanje, če je v isti stvari zastopal nasprotno stranko, če je nasprotno stranko zastopal odvetnik, ki dela v isti odvetniški pisarni ali je kot zaposleni odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik delal pri odvetniku, ki je zastopal nasprotno stranko, če je v isti stvari delal kot sodnik, državni tožilec, policist ali kot uradna oseba v upravnem postopku in v drugih primerih, določenih z zakonom. Odvetnik lahko Odvetniški zbornici Slovenije ob vsakem času predlaga izbris iz seznama odvetnikov iz drugega odstavka tega člena. Po vložitvi predloga za izbris je odvetnik dolžan še 30 dni opravljati dejanja za stranko, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala za stranko v tem času. 6. člen Odvetnik mora varovati kot tajnost, kar mu je zaupala stranka. Dolžnost iz prejšnjega odstavka veže tudi druge osebe, ki delajo v odvetniški pisarni. 7. člen Odvetnik ne sme biti priprt v kazenskem postopku, ki je uveden proti njemu zaradi suma kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju odvetniškega poklica, brez poprejšnjega dovoljenja senata treh sodnikov sodišča druge stopnje, ustanovljenega za območje sodišča prve stopnje, pri katerem se vodi postopek. O | |