seznam z.  začetek  nazaj  naprej  kazalo 
*/

Zakoni in akti

Besedilo


Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 3. maja 2006 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o azilu, ki obsega:

- Zakon o azilu ZAzil (Uradni list RS, št. 61/99 z dne 30.7.1999),

- odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenija o razveljavitvi druge alinee drugega odstavka 40. člena Zakona o azilu, št. U-I-221/00-6 (Uradni list RS, št. 113/2000 z dne 8.12.2000),

- Zakon o dopolnitvi Zakona o azilu ZAzil-A (Uradni list RS, št. 124/2000 z dne 29.12.2000),

- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o azilu ZAzil-B (Uradni list RS, št. 67/01 z dne 10.8.2001),

- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o azilu ZAzil-C (Uradni list RS, št. 98/03 z dne 13.10.2003),

- odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi drugega stavka drugega odstavka 32. člena Zakona o azilu, št. U-I-76/05-6 (Uradni list RS, št. 85/05 z dne 23.9.2005) in

- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o azilu ZAzil-D (Uradni list RS, št. 17/06 z dne 17.2.2006).


Številka: 213-04/98-25/13
Ljubljana, dne 3. maja 2006
EPA 717-IV



Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr.med.

ZAKON O AZILU

URADNO PREČIŠČENO BESEDILO
(ZAzil-UPB2)

I. POGLAVJE

SPLOŠNE DOLOČBE IN TEMELJNA NAČELA

1. člen
(pravica do mednarodne zaščite)

(1) S tem zakonom se določajo načela, pogoji in postopek za pridobitev in prenehanje mednarodne zaščite ter status, pravice in dolžnosti prosilcev za azil in beguncev v Republiki Sloveniji. Mednarodna zaščita pomeni status begunca in status subsidiarne oblike zaščite po tem zakonu.

(2) Republika Slovenija daje zaščito tujcem, ki zaprosijo za zaščito iz razlogov, določenih v Konvenciji o statusu beguncev in v Protokolu o statusu beguncev (Uradni list RS - MP, št. 9/92 - v nadaljnjem besedilu: Ženevska konvencija).

(3) Republika Slovenija daje subsidiarno zaščito tujcem, ki zaprosijo za zaščito v Republiki Sloveniji in ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa begunca, če obstaja utemeljen razlog za prepričanje, da bi bil tujec ob vrnitvi v matično državo oziroma v državo nekdanjega stalnega prebivališča, če gre za osebo brez državljanstva, soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo.

(4) Pristojni organ ugotavlja pogoje za pridobitev mednarodne zaščite v enotnem postopku, pri čemer najprej presoja pogoje, določene v Ženevski konvenciji, in šele če ti niso izpolnjeni, pogoje za priznanje subsidiarne zaščite.

2. člen
(opredelitev pojmov)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
- begunec je oseba, ki ji je priznana pravica do azila po tem zakonu;
- azil je zaščita, ki se v Republiki Sloveniji daje tujcem. Ta zaščita vključuje zlasti pravico prebivanja v Republiki Sloveniji, pravice, ki pripadajo beguncem na podlagi Ženevske konvencije ter pravice, ki so beguncem zagotovljene z zakonom;
- prošnja za azil je prošnja, s katero tujec išče zaščito na podlagi drugega in tretjega odstavka 1. člena tega zakona;
- prosilec za azil je tujec, ki je vložil prošnjo za azil, in sicer od trenutka vložitve do sprejetja pravnomočne odločbe;
- tujec je vsakdo, ki ni državljan Republike Slovenije;
- varna tretja država je država, v kateri se je prosilec za azil nahajal pred prihodom v Republiko Slovenijo in:
    1. je bil v njej varen pred preganjanjem ali pred kršitvami človekovih pravic v smislu drugega in tretjega odstavka 1. člena tega zakona,
    2. ima v njej zagotovljene osnovne življenjske potrebe in
    3. se vanjo lahko zakonito vrne in tam zaprosi za azil, ne da bi tvegal prisilno odstranitev ali izgon v državo, kjer bi bilo njegovo življenje ali svoboda ogroženo;
- izvorna država je država, katere državljanstvo ima tujec, ali država, v kateri je oseba brez državljanstva imela svoje predhodno prebivališče;
- resna škoda zajema:
    a) smrtno kazen ali usmrtitev, ali
    b) mučenje ali nehumano ali poniževalno ravnanje ali kazen prosilca za azil v izvorni državi, ali
    c) resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada;
- notranja zaščita pomeni zaščito v delu izvorne države oziroma v delu države zadnjega stalnega prebivališča prosilca za azil, če gre za osebo brez državljanstva, kjer ni utemeljenega strahu pred preganjanjem in utemeljene nevarnosti, da utrpi resno škodo, če se od prosilca lahko razumno pričakuje, da bo bival v tem delu države. Pri ugotavljanju se upoštevajo splošne okoliščine, ki prevladujejo v tem delu države, in osebne okoliščine prosilca;
- varna izvorna država je država, kjer je zagotovljena zaščita pred preganjanjem in resno škodo in:
    1. je sprejela in dejansko izvaja zakone in predpise, ki to uveljavljajo,
    2. spoštuje pravice in svoboščine, določene z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah in Konvencijo proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, države