BesediloNa podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 3. maja 2006 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o azilu, ki obsega: - Zakon o azilu – ZAzil (Uradni list RS, št. 61/99 z dne 30.7.1999), - odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenija o razveljavitvi druge alinee drugega odstavka 40. člena Zakona o azilu, št. U-I-221/00-6 (Uradni list RS, št. 113/2000 z dne 8.12.2000), - Zakon o dopolnitvi Zakona o azilu – ZAzil-A (Uradni list RS, št. 124/2000 z dne 29.12.2000), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o azilu – ZAzil-B (Uradni list RS, št. 67/01 z dne 10.8.2001), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o azilu – ZAzil-C (Uradni list RS, št. 98/03 z dne 13.10.2003), - odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi drugega stavka drugega odstavka 32. člena Zakona o azilu, št. U-I-76/05-6 (Uradni list RS, št. 85/05 z dne 23.9.2005) in - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o azilu – ZAzil-D (Uradni list RS, št. 17/06 z dne 17.2.2006). Številka: 213-04/98-25/13 Ljubljana, dne 3. maja 2006 EPA 717-IV Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr.med. ZAKON O AZILU URADNO PREČIŠČENO BESEDILO (ZAzil-UPB2) I. POGLAVJE SPLOŠNE DOLOČBE IN TEMELJNA NAČELA 1. člen (pravica do mednarodne zaščite) (1) S tem zakonom se določajo načela, pogoji in postopek za pridobitev in prenehanje mednarodne zaščite ter status, pravice in dolžnosti prosilcev za azil in beguncev v Republiki Sloveniji. Mednarodna zaščita pomeni status begunca in status subsidiarne oblike zaščite po tem zakonu. (2) Republika Slovenija daje zaščito tujcem, ki zaprosijo za zaščito iz razlogov, določenih v Konvenciji o statusu beguncev in v Protokolu o statusu beguncev (Uradni list RS - MP, št. 9/92 - v nadaljnjem besedilu: Ženevska konvencija). (3) Republika Slovenija daje subsidiarno zaščito tujcem, ki zaprosijo za zaščito v Republiki Sloveniji in ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa begunca, če obstaja utemeljen razlog za prepričanje, da bi bil tujec ob vrnitvi v matično državo oziroma v državo nekdanjega stalnega prebivališča, če gre za osebo brez državljanstva, soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo. (4) Pristojni organ ugotavlja pogoje za pridobitev mednarodne zaščite v enotnem postopku, pri čemer najprej presoja pogoje, določene v Ženevski konvenciji, in šele če ti niso izpolnjeni, pogoje za priznanje subsidiarne zaščite. 2. člen (opredelitev pojmov) (1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen: - begunec je oseba, ki ji je priznana pravica do azila po tem zakonu; - azil je zaščita, ki se v Republiki Sloveniji daje tujcem. Ta zaščita vključuje zlasti pravico prebivanja v Republiki Sloveniji, pravice, ki pripadajo beguncem na podlagi Ženevske konvencije ter pravice, ki so beguncem zagotovljene z zakonom; - prošnja za azil je prošnja, s katero tujec išče zaščito na podlagi drugega in tretjega odstavka 1. člena tega zakona; - prosilec za azil je tujec, ki je vložil prošnjo za azil, in sicer od trenutka vložitve do sprejetja pravnomočne odločbe; - tujec je vsakdo, ki ni državljan Republike Slovenije; - varna tretja država je država, v kateri se je prosilec za azil nahajal pred prihodom v Republiko Slovenijo in:
2. ima v njej zagotovljene osnovne življenjske potrebe in 3. se vanjo lahko zakonito vrne in tam zaprosi za azil, ne da bi tvegal prisilno odstranitev ali izgon v državo, kjer bi bilo njegovo življenje ali svoboda ogroženo; - resna škoda zajema:
b) mučenje ali nehumano ali poniževalno ravnanje ali kazen prosilca za azil v izvorni državi, ali c) resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada; - varna izvorna država je država, kjer je zagotovljena zaščita pred preganjanjem in resno škodo in:
2. spoštuje pravice in svoboščine, določene z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah in Konvencijo proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, države | |