BesediloSTVARNOPRAVNI ZAKONIK (SPZ) I. del TEMELJNA NAČELA Vsebina zakona 1. člen Ta zakon ureja temeljna načela stvarnega prava, posest in stvarne pravice ter način njihove pridobitve, prenosa, varstva in prenehanja. Stvarne pravice 2. člen Stvarne pravice so: - lastninska pravica, - zastavna pravica, - zemljiški dolg, - služnosti, - pravica stvarnega bremena, - stavbna pravica. Predmet stvarne pravice 3. člen (1) Predmet stvarne pravice je stvar. (2) Predmet zastavne pravice in užitka je lahko tudi premoženjska pravica. (3) Če je premoženjska pravica predmet stvarne pravice, se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za stvar. Sposobnost stvari 4. člen Predmet stvarnih pravic ne more biti stvar, za katero zakon to izrecno določa. Učinek stvarnih pravic 5. člen Imetnica oziroma imetnik (v nadaljnjem besedilu: imetnik) stvarne pravice lahko uveljavlja svojo pravico proti vsakomur. Prednostno načelo 6. člen Če obstaja na isti stvari več; stvarnih pravic, ima prej pridobljena stvarna pravica iste vrste prednost pred pozneje pridobljeno stvarno pravico. Načelo specialnosti 7. člen Samo individualno določena samostojna stvar je lahko predmet stvarnih pravic, razen če ta zakon določa drugače. Povezanost zemljišča in objekta 8. člen Vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, je sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače. Domneva dobre vere 9. člen Dobra vera se domneva, če se ne dokaže drugače. Zaupanje v zemljiško knjigo 10. člen Kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. Domneva lastninske pravice 11. člen (1) Domneva se, da je lastnica oziroma lastnik (v nadaljnjem besedilu: lastnik) nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. (2) Domneva se, da je lastniški posestnik premičnine njen lastnik. Prepoved zlorabe 12. člen (1) Lastnik stvari oziroma imetnik druge stvarne pravice je omejen z enakimi pravicami drugih. Lastninsko in druge stvarne pravice je treba izvrševati v skladu s temeljnimi načeli tega zakona, z njihovim namenom in z naravo stvari. (2) Za navidezno izvrševanje pravice gre, če njen imetnik ravna z izključnim ali očitnim namenom, da drugemu škoduje. Uporaba določil o lastninski pravici 13. člen Določila tega zakona o pridobitvi, prenosu, varstvu in prenehanju lastninske pravice se smiselno uporabljajo za nastanek in prenos drugih stvarnih pravic. Domneva o izpolnjeni obliki 14. člen Če ta zakon zahteva za pravni posel obliko notarskega zapisa, se šteje, da je oblika izpolnjena, če je pravni posel sklenjen v obliki sodne poravnave ali drugega dogovora pred sodnikom. II. del TEMELJNI POJMI Stvar 15. člen (1) Stvar je samostojen telesni predmet, ki ga človek lahko obvladuje. (2) Za stvar se štejejo tudi različne oblike energije in valovanja, ki jih človek lahko obvladuje. Sestavina 16. člen (1) Sestavina je vse, kar se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za del druge stvari. (2) Sestavina ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic, dokler se ne loči od glavne stvari. Pritiklina 17. člen (1) Pritiklina je premičnina, ki je v skladu s splošnim prepričanjem namenjena gospodarski rabi ali olepšanju glavne stvari. (2) V dvomu pritiklina deli usodo glavne stvari. Nepremičnina 18. člen (1) Nepremičnina je prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami. (2) Vse druge stvari so premičnine. Javno dobro 19. člen (1) Javno dobro je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo (splošna raba). (2) Zakon določa, katera stvar je javno dobro in kakšni so pogoji za njegovo uporabo. (3) Na javnem dobru se lahko pridobi tudi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon. Plodovi 20. člen (1) Plodovi so neposreden proizvod stvari, ki so do ločitve sestavina stvari, z ločitvijo pa postanejo samostojna stvar. (2) Plodovi so naravni in civilni. Zbirna stvar 21. člen Zbirna stvar je več; stvari, ki se po splošnem pojmovanju štejejo za eno stvar. Premoženjska pravica 22. člen Premoženjska pravica po tem zakonu je pravica, ki je prenosljiva in katere vrednost je mogoče izraziti v denarju. Zemljiškoknjižno dovolilo 23. člen Zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula) je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen. III. del POSEST Pojem 24. člen (1) Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo (neposredna posest). (2) Posest ima tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo prek koga drugega, ki ima neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega | |